Mesec avgust je čas dopustov, kljub temu pa se nas je devetega avgusta 56 pohodnikov DU Dobrova v ranem jutru odpeljalo na že 300 pohod, odkar DU organizira vsakomesečne pohode. Cilj pohoda je bila Štefanja gora in ker se nahaja malo stran od Cerkelj vožnja ni trajala dolgo. Kljub temu pa smo izkoristili priliko, da smo med nami pozdravili Miro Jovan, ki se je daljnega aprila 2000 udeležila tudi prvega pohoda v organizaciji DU.
Kar hitro smo se mimo gradu Strmol pripeljali v vas Olševek in se od tu peš odpravili  proti Štefanji gori 748m. Pot nas je vodila skozi območje Natura 2000, ki je znano po redkih žuželkah, ki še živijo v Evropi. Med njimi je tudi največji kačji pastir, ki živi samo še tukaj. Hodili smo po lepi gozdni poti, v senci mogočnih dreves, tako da nam kljub avgustovskemu dopoldnevu ni bilo prevroče. Ker je področje precej vodnato in kraškega značaja sestavlja pa ga več vrhov, je znano, da je bilo Apnišče naseljeno že v mlajši kameni dobi, Koprivjek pa v stari železni dobi. Najvišji vrh je dobil ime Štefanja gora leta 1132, ko naj bi okoliški domačini na hribu uzrli podobo sv. Štefana, okoli njega pa naj bi klečali konji. V spomin na ta dogodek so na vrhu hriba postavili leseno kapelico, kasneje pa zgradili manjšo cerkev. Naš pohod je potekal  v prijetnem klepetu, saj pot ni bila naporna in smo tako kmalu prišli do Kmečkega turizma Mežnar. Tu smo si vzeli urico časa za počitek in malico, potem pa pot nadaljevali na vrh, kjer stoji cerkvica sv. Štefana. Prijazna gospa iz domačije Mežnar nam je omogočila, da smo si ogledali notranjost lepo urejene cerkvice, seznanila pa nas je tudi z njeno zgodovino.
Pred vrnitvijo v dolino smo naredili fotografijo za spomin in se po drugi poti odpravili v dolino. Po dobri uri hoje smo prišli v vas Adergas, kjer nas je že čakal avtobus in kosilo v Domačiji Vodnik. 
Veseli, zadovoljni in dobro razpoloženi smo se vračali proti domu, med vožnjo smo zapeli štirim pohodnikom, ki so praznovali rojstni dan, Mira Jovan in Franci Železnik, pa sta nam opisala nekaj dogodkov iz zgodovine naših 300 pohodov.
Tekst in fotografije:
Vinko Kuder