Pohod posvečen spominu na dogodke v drugi svetovni vojni.
V zgodnjem poletnem jutru devetega julija, se nas je 55 pohodnikov DU Dobrova, odpeljalo preko Turjaka in naprej do Loškega potoka. V Hribu-Loški potok sta se nam pridružila naša člana Jaka in Irena in nas po ozkih gozdnih poteh popeljala do spominskega obeležja v Jelenovem Žlebu. Tu so 26. marca 1943 partizani Cankarjeve in Gubčeve brigade ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade popolnoma premagali bataljon italijanske divizije Macerata. Naš današnji vodnik Jaka nam je podrobno opisal potek bojev in kakšen pomen so le ti imeli za ohranitev slovenstva. Po ogledu prizorišča bojev, smo vožnjo nadaljevali do parkirišča pod bolnico Ogenjca. Partizanska bolnišnica na Ogenjci je v času roške ofenzive junija 1942 v tajnosti delovala sredi mogočnih potoških gozdov. Ker se je sovražna ofenziva v drugi polovici julija približala bolnici, je osebje bolnice ranjence preselilo v bližnjo kraško jamo. Med osebjem je bila tudi bolničarka Mimica doma iz Brezja pri Dobrovi, ki je morala izvršiti dogovor med ranjenci, da v kolikor jih italijanska vojska odkrije, jih mora postreliti, saj nočejo priti v sovražnikove roke. To se je tudi zgodilo, saj jih je italijanom izdal Ernest Senčar, ki mu je uspelo pobegniti iz bolnice. Tako je Mimica z zadnjim nabojem končala tudi svoje mlado življenje, trije preživeli ranjenci, pa so ostali žive priče tragičnih dogodkov. Po končani obširni predstavitvi vseh teh dogodkov, ki nam jih je opisal Jaka, smo odšli do podzemne jame in se po lestvi spustili vanjo. Ogledali smo si še lokacijo takrakne bolnice in kočo, kjer so v muzeju razstavljene slike in predmeti iz tistega časa. Ko vse to vidiš, se vprašaš, kaj vse so morali preživeti naši predniki, da so ohranili našo lepo Slovenijo.
Ker je pred nami bilo še kar nekaj poti, ki smo jo morali prehoditi, smo si po kratkem počitku nadeli nahrbtnike in se skozi gozd in travnike odpravili nazaj v Hrib – Loški Potok. Hodili smo po področju medveda in kar nekajkrat opazili sveže stopinje medveda v razmočeni stezi. Tudi sonce nam ni prizanašalo, še sreča, da smo imeli dovolj vode s sabo, da smo se lahko večkrat malo osvežili. Pohod smo zaključili z ogledom čudovitega okrasnega vrta Lidije in Petra Knavs v katerem sta združila svojo kreativnost. Občudovali smo okrasne gredice z različnimi rožami, unikaten ribnik, številne vrtne dodatke v kombinaciji z naravnim kamnom, posebnost pa je bila tudi letna kuhinja. Po ogledu vrta smo odšli v gostišče Pri Kapcu, kjer so nam postregli domačo enolončnico. Naslednji pohod, ki bo že tristoti, odkar člani DU Dobrova hodimo na pohode, pa bo v avgustu na Štefanjo goro.
Tekst in fotografija:
Vinko Kuder
